- Bodi radoveden
“Ampak mene sinova računalniška igrica res ne zanima!” je rekla mama, “Kako naj se pretvarjam, da mi je zanimiva?” je še vprašala. Ni potrebno, da so staršu všeč iste stvari kot mladostniku. Lahko pa je starš radoveden, kaj je mladostniku pri določeni stvari interesantno in zakaj. S podvprašanji in izkazanim interesom bo mladostnik dobil občutek, da je staršu pomembno, kaj je njemu všeč (in tudi, kaj mu ni). Z radovednim pristopom starši pomagajo mladostniku pri spoznavanju samega sebe, hkrati pa ga spoznavajo tudi sami. Hkrati lahko starši nakažejo na morebitne posledice vedenja in tveganja. S tem ko mladostnik premišljuje o posledicah njegovih vedenj, se tvorijo nove možganske povezave, s tem pa bo bolj pripravljen, če bo do tvegane situacije zares prišlo.
Starši naj v pogovoru predvsem (aktivno) poslušajo in poskušajo ustvariti prostor, da bo mladostnik rad pripovedoval v sebi. Mladostnika lahko tudi vprašajo: “Razumem, kaj mi želiš povedati. Bi rad slišal moje mnenje ali bi raje še kaj več povedal o tem?” V pogovoru naj starši poskušajo ostati odprti in naj ne obsojajo. Če se med pogovorom v staršu vzbudi skrb, dilema, naj vpraša na odprt način: “Pomislil sem, da se lahko v tej situaciji lahko nekdo poškoduje. Ali si sam tudi že kaj razmišljal o tem?” Ker vemo, da mladostnik razmišlja “črno-belo” oziroma “dobro-slabo”, lahko starši z radovednim pogovorom krepijo “sivino”. Na primer, pogovor o alkoholu lahko zajema vprašanja kot so: kje vse je alkohol prisoten, koliko ga je, kaj se zgodi, če kdo spije preveč, ali je kdo med njimi, ki ne pije, kaj na to rečejo ostali…
2. Bodi sočuten
Mladostništvo je zahtevno obdobje, za mladostnike in starše. Mladostnik je v vrtincu telesnih, hormonskih, psiholoških in socialnih sprememb. Možgani se pospešeno razvijajo, vendar prefortalni korteks, tisti del možganov, ki je odgovoren za načrtovanje, predvidevanje, oceno tveganja in obvladovanje čustev, še ni v polnosti razvit. Mladostniki navzven lahko delujejo odločni in samozavestni, v sebi pa so polni dvomov, vprašanj, dilem. Veliko vedenj mladostnikov starši lahko razumejo kot upiranje ali načrtno neupoštevanje, vendar gre pogosto za uveljavljanje avtonomnosti in lastne volje- kar je zdrav proces osamosvajanja. Sočuten pristop pa ne pomeni, da doma ni pravil in mej. Starši naj postavijo jasna načela komunikacije, katerih se tudi sami držijo. Če je mladostnik žaljiv ali nespoštljiv, lahko rečemo: “Razumem da si jezna name. Verjetno imaš svoje razloge za to. Ampak tak način mene prizadene (razžalosti, razjezi…). Nočem, da se kdorkoli na tak način pogovarja z menoj.”
3. Rasti skupaj z mladostnikom
Če so morali starši za dojenčka in majhnega otroka v celoti poskrbeti, zdaj za mladostnika to ni več potrebno. Vloga starša se “čez noč” spremeni, saj so potrebe otroka drugačne od potreb “skoraj odraslega”. Mladostnik se počuti že odrasel, s pravico do odločanja po svoje, s postavljanjem svojih meja in z uveljavljanjem lastne volje. Zato ga otroške stvari motijo, “otroški” pristop starša pa iritira in jezi. Odraščujoč mladostnik starša postavi v novo vlago, ki naj jo starši z radovednostjo spoznavajo in razvijajo. Pri tem naj ne pozabijo biti sočutni do sebe, saj se tudi sami še učijo. In krati naj starši ne pozabijo na svoje lastne potrebe in želje, saj skrb zase pozitivno vpliva na dinamiko celotne družine.
Leave a reply